Davčne blagajne

Tudi društvo mora izdati račun in ga davčno potrditi, če opravi storitev ali proda blago, za katero prejme gotovino. In postavljajo se številna vprašanja - je treba tudi za članarino izdati račun, kaj pa pri organizaciji izleta, kdo sploh lahko za društvo izdaja račune. Zbrali smo pojasnila.


Ali društvo potrebuje davčno blagajno?
Društva morajo, če opravijo neko storitev ali če prodajo blago, plačilo pa prejmejo v gotovini, izdati račun in ga davčno potrditi. Čeprav so društva neprofitna, morajo prav tako voditi poslovne knjige in evidence, pojasnjujejo na finančni upravi. Torej izpolnjujejo vse tri pogoje, ki pomenijo obveznost davčnega potrjevanja računov.
Račun lahko društvo izda bodisi z uporabo davčne blagajne bodisi z izdajo računa prek vezane knjige (VKR). Račune iz VKR je treba naknadno potrditi. Kako to naredite, podrobneje v članku na povezavi ( Izdal sem račun iz vezane knjige, kaj pa zdaj? ). Račune iz vezane knjige je sicer mogoče izdajati v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2017. Osnovni koraki za davčno potrjevanje računov so v članku na povezavi ( Davčne blagajne: Štirje glavni koraki, brez katerih ne morete izdajati računov ).
Negotovinsko plačilo - ni potrjevanja
Če plačilo ni gotovinsko, če gre torej za neposredno plačilo na transakcijski račun društva, denimo prek UPN-obrazca na pošti, potem takega računa ni treba davčno potrditi, prav tako računa v tem primeru ni treba izdati iz blagajne oziroma vezane knjige. Lahko ga izdate iz navadnega paragonskega bloka ali na listu papirja. A pozor, če gre za opravljeno storitev ali prodano blago, je račun treba izdati.
V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj velja v primeru gotovinskih plačil. Odgovore smo dobili na finančni upravi.

Kdaj se šteje, da društvo opravi storitev ali prodaja blago?

Obveznost izdajanja računov pojasnjujemo ob primeru organizacije izleta. Isto velja, če denimo društvo organizira seminar, tečaj, vadbo.

Če društvo organizira izlet, izda račun

Če planinsko društvo organizira izlet in tudi naroči avtobusni prevoz, avtobusni prevoznik izda račun društvu, torej terja plačilo od društva, in ne od posameznih članov društva. Z vidika zakonodaje o DDV se šteje, da društvo svojim članom opravi storitev organizacije izleta, ki je predmet DDV, pojasnjujejo na Fursu. V tem primeru je torej društvo opravilo storitev za udeležence izleta in mora izdati račun ter ga davčno potrditi.
Če izlet organizirajo člani, ni treba izdati računa
Društvu ni treba izdati računa, če izlet organizirajo člani sami. Torej, če gredo člani na izlet v lastni organizaciji. V tem primeru torej društvo ne opravi storitve za člane, lahko pa v imenu članov in za njihov račun zbira sredstva za plačilo avtobusa. Avtobusni prevoznik za opravljeno storitev izda račun oziroma račune članom društva, društvo po zakonodaji o DDV članom ne opravi storitve, zato mu ni treba izdati računa in ga davčno potrditi.
Če društvo proda pijačo na veselici, izda račun.
Poglejmo primer gasilskih društev. Gasilska društva so humanitarne organizacije, a z vidika davčnih blagajn zanje ni izjeme, če prodajajo denimo pijačo na veselici. Če člani društva na veselici prodajajo v imenu in za račun društva pijačo, morajo izdati račun in ga davčno potrditi.
Kaj pa, če društvo pripravi tekmovanje
Organizacija tekmovanja ali denimo turnirja prav tako šteje kot opravljena storitev. Če društvo za udeležbo na tekmovanju pobira startnino, mora zanjo izdati račun in ga davčno potrditi.
Tudi za vstopnice je treba izdati račun
Če ima neko društvo predstave, za katere pobira vstopnino, potem mora izdati račun in ga davčno potrditi. Vstopnica lahko sicer velja kot račun, podrobneje v članku na povezavi ( Davčne blagajne: bodo čakalne dobe pred koncertnimi dvoranami 'take kot v zdravstvu'? ). Razen če pobira prostovoljne prispevke, o tem v nadaljevanju.

Ali je za članarino treba izdati račun?

Načeloma velja, da se za prejeto članarino ne izda račun, torej davčnega potrjevanja ni. A to ne drži vedno. Na finančni upravi namreč pojasnjujejo: »Obravnava članarine v društvu in obveznost potrjevanja računov sta odvisni od tega, čemu je namenjena članarina društva.«
Kdaj ni treba izdati računa za članarino
Računa za članarino se ne izda, ko ni obdavčena z DDV. To velja takrat, kadar je celotna članarina namenjena izvajanju dejavnosti društva za namene članstva. Sem denimo štejejo administrativni stroški, stroški za vzgojo strokovnih kadrov, nakup opreme za delovanje društva.
Kdaj je treba izdati račun za članarino
Kadar članarina ni namenjena zgolj delovanju društva, ampak se del članarine denimo porabi za organizacijo izleta, torej za zagotavljanje neke storitve društva članu, potem je zanjo treba izdati račun. Bolj podrobno: kadar je članarina ali del članarine namenjen izvajanju aktivnosti oziroma članskih ugodnosti, ki po vsebini pomenijo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci (denimo organizacija izleta, vadbe), torej je takšna dejavnost konkurenca drugim zavezancem, je znesek članarine plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki jo prejme član društva. Društvo mora v tem primeru izdati račun in ga davčno potrditi.
Del članarine gre za darilo članom
Če društvo članarino deloma porabi za denimo nakup majic za člane, so te majice po pojasnilih Fursa štejejo kot darilo. »Če znesek darila, torej v tem primeru majice, ki jo dobi član društva brezplačno, ne presega vrednosti 20 evrov, gre po zakonodaji o DDV za dajanje daril manjših vrednosti, ki niso predmet DDV, zato društvu ni treba izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi. Po zakonodaji o DDV se dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ne šteje za dobavo, opravljeno za plačilo, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam.«
Je treba izdati račun za srečke?
4. Društvu za srečke za srečelov oziroma za vplačila za igro na srečo ni treba izdati računa, če podatke o prodaji srečk za srečelov zagotavlja s popisom začetnih in končnih zalog. Ob tem je treba upoštevati pravila o občasnem prirejanju iger na srečo.

Prostovoljni prispevki

V primeru prostovoljnega prispevka se oseba sama odloči, ali bo prispevek dala ali ne, in opravljena dobava ni pogojena z obveznostjo plačila, pojasnjujejo na finančni upravi. Torej, če uvedete prostovoljni prispevek za pijačo na veselici, je tako, da lahko udeleženci vzamejo pijačo, tudi če ne plačajo. »Če mora član društva plačati za čaj in klobaso ali za organizacijo izleta, sicer mu ta dobava ne bo omogočena, gre za opravljanje dobav za plačilo, ne za prostovoljne prispevke,« poudarjajo na Fursu. Drugih omejitev ne navajajo.

Je treba imeti dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov?

Organizacija potrebuje dovoljenje upravne enote za pobiranje prostovoljnih, kadar gre za neposredno nabiranje prostovoljnih prispevkov od vrat do vrat, na ulici, po gostinskih lokalih in podobno, pojasnjuje Tjaša Bajc iz iz Stičišča NVO Osrednje Slovenije. Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti.

"V primerih, ko organizacija ob različnih priložnostih nastavi denimo škatlo - na kateri seveda ne sme biti napisana višina prostovoljnih prispevkov - dovoljenje ni potrebno," pojasnjuje Bajčeva. Gre za primere, ko organizacije organizirajo različnih dogodke, ko je vstop prost, le nekje je nastavljena škatla.

Kdo sploh lahko za društvo izdaja račune?

Zakon o davčnem potrjevanju računov pravi, da je treba ob vsakem davčnem potrjevanju na finančno upravo poslati davčno številko osebe, ki je račun izdala. Torej, vsak, ki izdaja račune, mora imeti svojo oznako, denimo Blagajnik 1, in posamezna oznaka mora biti povezana z davčno številko posamezne fizične osebe, ki račun izdaja. To velja tudi za društva. Zato je pomembno vedeti, kdo in kako lahko dela za društvo.
Za društvo lahko delate za plačilo ali kot prostovoljec
Za društvo lahko nekdo dela za plačilo ali pa prostovoljno. Kdor ima z društvom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne more istih nalog opravljati še kot prostovoljec. Ključno je, da posameznik ne dela na črno, kar pomeni, da dela bodisi kot prostovoljec bodisi ima sklenjeno neko pogodbo o delu.
Kakšne so omejitve prostovoljnega dela
Člani društva lahko delo v društvu opravljajo kot prostovoljci. Kot prostovoljci lahko torej tudi izdajajo račune. Prostovoljsko delo je tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Član društva lahko opravlja brezplačno delo v imenu in za račun društva, če dokaže, da je član društva. Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu, poleg tega mora biti v statutu društva opredeljeno, katera je pridobitna dejavnost, kot tudi naloge, ki jih člani opravljajo v okviru te dejavnosti.
Ni omejitve glede ur
Pri prostovoljskem delu omejitve števila ur ni, pojasnjujejo na PZS. Na ministrstvu za javno upravo pa pravijo, da je treba upoštevati omejitve glede tedenske delovne obremenitve ter dnevnega oziroma tedenskega počitka po zakonu o delovnih razmerjih. Denimo, delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
Dovolj je ustni dogovor
Za opravljanje prostovoljskega dela je dovolj, da s članom sklenete ustni dogovor. Pisni dogovor je treba skleniti le, kadar gre za prostovoljsko službo, mladoletne prostovoljce ali ko član to zahteva.
Ob tem je treba opozoriti, da prostovoljsko delo ni enako brezplačnemu kratkotrajnemu delu. Katere zahteve je treba izpolniti, da lahko nekdo opravlja to vrsto dela, smo pisali v članku na povezavi ( Davčne blagajne: Zakaj žene ne morete kar tako spustiti za blagajno ).
Primeri brezplačnih del
Primeri brezplačnih del, ki jih lahko člani društva opravljajo, so: prodaja jedi in pijače na gasilski veselici, prodaja izdelkov, ki so jih izdelali člani društva, prodaja reklamnih izdelkov društva za promocijo društva, delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član društva.
Posameznik lahko za delo za društvo dobi plačilo
Če oseba dela za društvo za plačilo, mora imeti urejeno ustrezno pravno podlago. To je bodisi pogodba o zaposlitvi bodisi katera od oblik civilnopravnih pogodb. Kot pojasnjujejo na Fursu, lahko nekdo dela za društvo prek podjemne pogodbe, pogodbe o poslovodenju, ima osebno dopolnilno delo, prek študentske napotnice, kot začasno delo upokojencev, prek espeja.
Ob vsem tem na Fursu pojasnjujejo, da se v nadzorih v vsakem primeru ugotavlja, ali člani društva dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v organizacijski obliki društva dovoljena po zakonu.
Kako se določi delovnik za delo, ki poteka ves dan
V primeru oskrbnika planinske koče, ki ima sklenjeno pogodbo o delovnem razmerju, se lahko delovni čas določi kot »neenakomerno razporejen delovni čas«, kar pomeni, da zaposleni nima delovnika časovno določenega, temveč je delovni čas prilagodljiv, je navedeno na spletni strani PZS. To je pomembno zato, ker se pri davčnem potrjevanju računov sporoča davčna številka osebe, ki račun izdaja. V tem primeru je to oskrbnik, ki bi, če bi imel fiksen delovni čas, presegel dovoljeno število delovnih ur.

Ali lahko ima več društev eno blagajno

Blagajna ni vezana na posameznega zavezanca, zato je dovoljeno, da eno blagajno uporablja več zavezancev. Pomembno je, da programska oprema omogoča prehajanje med različnimi zavezanci. Vsako društvo bo moralo imeti svoje namensko digitalno potrdilo. Kako to pridobiti, pišemo na povezavi ( Priprave na davčne blagajne: uredite si digitalno potrdilo ). Programska oprema mora zagotavljati ločeno vodenje evidenc oziroma njihov izpis po posameznem zavezancu.

 

NVO Dogodki

 

Razpisi


Kontakti

Vilharjeva ulica 14
SI-6230 Postojna
Tatjana Hvala
koordinatorka projektov
Ana Širca
svetovalka za razvojne projekte
Samo Vesel
vodja programskega sveta

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru 11. prednostne osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne naložbe 2.11.4. Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno prek sektorskih in teritorialnih dogovorov za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, Specifični cilj 1: Okrepljena zmogljivost nevladnih organizacij za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev.