V Sloveniji velja Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (SLAPP). Namen zakona je zaščititi posameznike in organizacije, ki v javnem interesu opozarjajo na nepravilnosti, kritično spremljajo delo oblasti ali podjetij ter zagovarjajo človekove pravice, okolje in druge družbeno pomembne teme.
Kaj so SLAPP tožbe?
SLAPP (Strategic Litigation Against Public Participation) so strateške tožbe, katerih glavni namen ni zaščita pravic tožnika, temveč ustrahovanje, finančno izčrpavanje ali utišanje posameznikov in organizacij, ki se javno izpostavljajo. Pogosto gre za dolgotrajne in drage sodne postopke, ki odvrnejo kritične glasove od nadaljnjega delovanja.
Najpogosteje se pojavljajo v obliki tožb zaradi domnevnega posega v ugled in dobro ime, vse pogosteje pa tudi zaradi varstva osebnih podatkov, intelektualne lastnine ali poslovnih skrivnosti.
Katere zaščitne ukrepe prinaša zakon?
Če sodišče presodi, da bi lahko šlo za zlorabo sodnega postopka, lahko uporabi več zaščitnih mehanizmov:
Kako prepoznati SLAPP tožbo?
Na strateško tožbo lahko kažejo:
Zakaj je zakon pomemben?
Po podatkih koalicije CASE je bilo med letoma 2010 in 2024 v Evropi evidentiranih več kot 1.300 SLAPP primerov, od tega kar 64 v Sloveniji. Najpogostejše tarče so novinarji, aktivisti in nevladne organizacije.
Slovenska ureditev je med naprednejšimi, saj zaščite ne omejuje le na čezmejne spore, ampak jo razširja tudi na domače civilne postopke.
Kaj storiti, če menite, da ste tarča SLAPP tožbe?
Pomembno je, da čim prej poiščete pravni nasvet in preverite možnosti uporabe zaščitnih ukrepov. Do avgusta 2026 bo pri Ministrstvu za pravosodje vzpostavljena tudi enotna kontaktna točka za informacije in podporo upravičencem.
Nevladne organizacije in drugi, ki se soočajo z morebitno SLAPP tožbo, se lahko za pravno pomoč obrnejo tudi na CNVOS.