V prihodnost brez odpadkov

Zero waste ukrepi so pot prihodnosti do lepše družbe, družbe z manj oziroma v idealnem pogledu tudi popolnoma brez odpadkov. Za zero waste naravnanost se odloča vse več slovenskih občin, ki se tematike lotevajo vsaka na svoj, malce drugačen, predvsem pa inovativen način. Različnim rešitvam in ukrepom smo bili priča na študijskem obisku dobrih praks, ko smo s predstavniki občin, komunalnih podjetij in nevladnih organizacij obiskali dve organizaciji, ki se posvečata predvsem zmanjševanju (mešanih) odpadkov in ponovni uporabi. Na Vrhniki se denimo s problematiko zmanjševanja odpadkov ukvarjajo že desetletja, certifikat zero waste občine pa so pridobili leta 2014. Velik poudarek dajejo predvsem ozaveščanju, izobraževanju ter informiranju občanov, ki vestno ločujejo odpadke. Uspelo jim je doseči kar 83 % stopnjo pravilno ločenih odpadkov.

 

Eden izmed načinov, kako lahko vsak od nas pripomore k zmanjšanju odpadkov oziroma sledi zero waste smernicam, je ponovna uporaba rabljenih oblačil, pohištva in predmetov. Pred nakupom novega izdelka je smotrno dobro premisliti, kje in od koga ga nameravamo kupiti, koliko časa ga imamo namen uporabljati, predvsem pa ali res potrebujemo nov izdelek oziroma ali obstaja bolj trajnostna možnost. Odgovorno nakupovanje je eden izmed načinov, kako lahko prispevamo k zmanjševanju odpadnih materialov. Odličen primer prakse ponovne uporabe lahko najdemo v Krškem, kjer so se na zavodu Knof zelo resno lotili reševanja te problematike. Usmerili so se v popravila, predelavo in ponovno rabo tako pohištva kakor tudi rabljenih oblačil, ki jih nato na več lokacijah prodajajo v butičnih prodajalnah pod imenom Stara šola.